Русская Библия Синодальный
Vsebuje oglase
5 tis.+
Prenosi
Primerno za vse
info
O tej aplikaciji
Sinodalni prevod je uveljavljen izraz, ki označuje prevod knjig Svetega pisma v ruščino, opravljen v 19. stoletju in odobren s strani Najsvetejše sinode za domače (ne liturgično) branje. Prvo besedilo Sinodalnega prevoda (samo Štirje evangeliji) je bilo objavljeno leta 1819. Celotno besedilo sinodalnega prevoda Biblije je bilo objavljeno leta 1876.
Sinodalni prevod vsebuje vse knjige cerkveno-slovanske elizabetanske Biblije: 50 knjig Stare zaveze in 27 knjig Nove zaveze. Prevod 39 kanoničnih knjig Stare zaveze je bil izveden iz hebrejščine (masoretsko besedilo) z nekaj poročili o Septuaginti in cerkvenoslovanskem besedilu. Deset nekanonskih knjig je prevedenih iz grščine, ena (3. knjiga Ezre) pa iz latinske Vulgate. Prevod Nove zaveze je bil narejen iz grškega izvirnika po izdaji Elzivir, znani kot Textus Receptus, ob upoštevanju podatkov takrat znanih rokopisov (predvsem v tistih primerih, ko so potrjevali neskladja med cerkvenoslovanskim besedilom in Textus Receptus).
Sinodalni prevod vsebuje vse knjige cerkveno-slovanske elizabetanske Biblije: 50 knjig Stare zaveze in 27 knjig Nove zaveze. Prevod 39 kanoničnih knjig Stare zaveze je bil izveden iz hebrejščine (masoretsko besedilo) z nekaj poročili o Septuaginti in cerkvenoslovanskem besedilu. Deset nekanonskih knjig je prevedenih iz grščine, ena (3. knjiga Ezre) pa iz latinske Vulgate. Prevod Nove zaveze je bil narejen iz grškega izvirnika po izdaji Elzivir, znani kot Textus Receptus, ob upoštevanju podatkov takrat znanih rokopisov (predvsem v tistih primerih, ko so potrjevali neskladja med cerkvenoslovanskim besedilom in Textus Receptus).
Posodobljeno dne
Razumevanje, kako razvijalci zbirajo in razkrivajo vaše podatke, je prvi korak do varnosti. Varovanje podatkov in zagotavljanje varnosti podatkov se morda razlikujeta glede na vašo uporabo, območje in starost. Razvijalec je zagotovil te podatke in jih bo sčasoma morda posodobil.
