Med vsebinami, ki jih obravnava
Razumevanje državljanske vzgoje
Državljanska vzgoja je predmet, ki se osredotoča na oblikovanje znanja in odnosa do osebnosti in vedenja učencev. Študenti prihajajo iz različnih življenjskih okolij, vključno z vero, družbeno-kulturo, jezikom, starostjo in etnično pripadnostjo. Namen tega je zagotoviti, da indonezijski državljani postanejo inteligentni, usposobljeni, ustvarjalni in inovativni ter da imajo edinstven značaj kot indonezijski narod, ki temelji na vrednotah Pancasile in ustave iz leta 1945.
V ustavi iz leta 1945 so določbe o narodnem izobraževanju urejene v skladu s tretjim in petim odstavkom 31. člena. Tretji odstavek se glasi: "Vlada išče in izvaja nacionalni izobraževalni sistem, ki povečuje vero in pobožnost ter plemenito moralo, da bi izobraževal življenje naroda, ki ga ureja zakon«. Odstavek 5 se glasi: "Vlada napreduje v znanosti in tehnologiji s podpiranjem verskih vrednot in nacionalne enotnosti za napredek in blaginjo človeštva."
V skladu s 39. členom zakona št. 22 iz leta 1999 o nacionalnem izobraževalnem sistemu v Cholisinu (2001:1), da je "državljanska vzgoja predmet, ki zagotavlja osnovno znanje in spretnosti v odnosu med državljani in vlado, tako da postanejo državljani, na katere se lahko zanese narod in država".
Po mnenju skupine generalnega direktorata za upravljanje primarnega in srednješolskega izobraževanja (2006:11) je državljanska vzgoja področje znanstvenega študija in izobraževalnih programov v šolah ter je sprejeta kot glavno sredstvo in bistvo demokratičnega izobraževanja v Indoneziji, ki se izvaja skozi:
1) Državljanska inteligenca, in sicer inteligenca in sposobnost razmišljanja državljanov v duhovni, razumski, čustveni in socialni razsežnosti.
2) Državljanska odgovornost, in sicer zavedanje pravic in dolžnosti odgovornega državljana.
3) Državljanska udeležba, in sicer sposobnost državljanov, da sodelujejo na podlagi svojih odgovornosti, tako individualno, družbeno kot kot bodoči voditelji. Po mnenju S. Sumarsona (2002: 6) »Državljanska vzgoja je prizadevanje, da bi učence opremili z osnovnimi sposobnostmi glede odnosa med državljani in državo ter s predhodno izobrazbo za obrambo države, da bi lahko postali državljani, ki lahko zanesti narod in enotna država Republike Indonezije.
CICED (Center za indonezijsko državljansko izobraževanje) v Cholisinu (2001:1) navaja, da državljanska vzgoja pomeni: »Državljanska vzgoja je proces transformacije, ki pomaga graditi heterogeno družbo v enotno indonezijsko družbo in razvija indonezijske državljane z znanjem. in vera v Boga, visoko zavedanje pravic in obveznosti, pravna ozaveščenost, politična občutljivost, sodelovanje v politiki in civilni družbi (civilna družba).
V skladu s kompetenčnimi standardi državljanskih predmetov za SMA, SMK in MA (Ministrstvo za nacionalno šolstvo, 2003:2) in v skladu z novo paradigmo državljanske vzgoje, kjer so učenci usmerjeni k kompetencam tudi v državljanskem znanju in državljanskih veščinah. in značajske ali državljanske vrednote ter imeti veščine za prihodnje življenje, zlasti življenjske spretnosti na osebnem, socialnem in intelektualnem področju.
Posodobljeno dne
3. okt. 2024