Koran je osrednje versko besedilo islama, za katerega muslimani verjamejo, da je razodetje od Boga (Allaha). Na splošno velja za najboljše delo v klasični arabski literaturi. Organiziran je v 114 poglavij (sura (سور; ednina: سورة, sūrah)), ki so sestavljeni iz verzov (āyāt (آيات; ednina: آية, āyah)).
Muslimani verjamejo, da je Bog ustno razodel Koran končnemu preroku Mohamedu preko nadangela Gabriela (Jibrila) postopoma v obdobju približno 23 let, začenši v mesecu ramazanu, ko je bil Mohamed star 40 let; in zaključeno leta 632, leta njegove smrti. Muslimani menijo, da je Koran najpomembnejši Mohamedov čudež; dokaz njegovega preroštva;[in vrhunec serije božanskih sporočil, ki se začnejo s tistimi, ki so bila razodeta Adamu, vključno s Tawro (Toro), Zaburjem ("Psalmi") in Indžilom ("Evangelij"). Beseda Koran se v samem besedilu pojavlja približno 70-krat, na Koran pa naj bi se nanašala tudi druga imena in besede.
Muslimani menijo, da Koran ni le božansko navdihnjen, ampak dobesedna Božja beseda. Mohamed tega ni napisal, saj ni znal pisati. Po izročilu je več Mohamedovih spremljevalcev služilo kot pisarji, ki so zapisovali razodetja. Kmalu po prerokovi smrti so tovariši sestavili Koran, ki so si zapisali ali zapomnili njegove dele. Kalif Uthman je vzpostavil standardno različico, zdaj znano kot Uthmanski kodeks, ki se na splošno šteje za arhetip Korana, ki je znan danes. Obstajajo pa variantna branja, z večinoma manjšimi razlikami v pomenu.
Koran predvideva seznanjenost z glavnimi pripovedmi, opisanimi v svetopisemskih in apokrifnih spisih. Nekatere povzema, se na druge dolgo zadržuje in v nekaterih primerih predstavlja alternativne prikaze in interpretacije dogodkov. Koran sam sebe opisuje kot knjigo napotkov za človeštvo (2:185). Včasih ponuja podrobna poročila o določenih zgodovinskih dogodkih in pogosto poudarja moralni pomen dogodka nad njegovim pripovednim zaporedjem.[28] Dopolnjevanje Korana z razlagami za nekatere kriptične kuranske pripovedi in sodbami, ki zagotavljajo tudi osnovo za šeriat (islamsko pravo) v večini veroizpovedi islama, so hadisi – ustna in pisna izročila, za katera se verjame, da opisujejo besede in dejanja Mohameda. Med molitvijo se Koran recitira samo v arabščini.
Nekdo, ki si je zapomnil celoten Koran, se imenuje hafiz ('spominjevalec'). Ayah (koranski verz) se včasih recitira s posebno vrsto govora, ki je rezervirana za ta namen, imenovano tajwid. V mesecu ramadanu muslimani običajno zaključijo recitacijo celotnega Korana med molitvijo tarawih. Da bi ekstrapolirali pomen določenega verza iz Kurana, se muslimani zanašajo na eksegezo ali komentar (tafsir) in ne na neposreden prevod besedila.
Posodobljeno dne
27. avg. 2023