History of Guam
Vsebuje oglaseNakupi v aplikaciji
5+
Prenosi
Primerno za vse
info
O tej aplikaciji
(Chamoru)
Gaige islan Guåhan (Angleščina: Guam; Españót: Guaján) gi mås yahåyaya gi kadenan Marianas ya guiya mås dångkolu entre todu i isla yan úniku minantietieni ni Estados Unidos desde 1898 na sakkan. Mafa'nana'an i isla "Tollai Amerika asta guatu Asia" sa' put i minåolek pusisión-ña gi yeogråfiku yan ekonomia. Ma tatáncho' este na isla kåsi 9700 (nuebi mit siete sientos) kilumetro gi ge'lichan San Francisco, 6000 (sais mit) kilumetro ge'lichan låo sumanhaya patte gi ya Honolulu, 2400 (dos mit kuatro sientos) kilumetro gi hayan i kattan Tokio, 3400 (tres mit kuatro sientos) kilumetro kattan sanhayan Hong Kong yan 2400 (dos mit kuatro sientos) kilumetro gi kattan Manila.
550 (kinientos sinkuenta) kuadrao kilumetro mineddong-ña Guåhan ya kåsi 50 (sinkuenta) kilumetro anåkko'-ña yan sais asta kinse kilumetro finedda'-ña gi talo'. Pinetma ni botkanu i sanhaya na patte ya i attura-ña kåsi 400 (kuatro sientos) metro linekka'-ña. Finetma i talo' yan sankattan na patten i isla ni acho' afok ya i kantít-ña siha pumoddong papa' esta i kanton unai.
Manestaba esta i manChamorru gi islan Guåhan antes di manhalom i Españót gi 1600 na siklo despues di finatton Fetnando Magallanes. Annok gi manatatte na infotmasión na kasse siña' mås di tres mit kinientos maloffan na tiempo na manggaige i manChamorru gi kadenan Mariånas låo ti ma tungo' amanu na gaige i hale'-ñiha pat tinituhon-ñiha este na rasa.
(Angleščina)
Zgodovina Guama se začne z zgodnjim prihodom Avstronezijcev okoli leta 2000 pr. n. št. Ameriška vladavina otoka se je začela s špansko-ameriško vojno leta 1898. Zgodovina kolonializma Guama je najdaljša med pacifiškimi otoki.
Gaige islan Guåhan (Angleščina: Guam; Españót: Guaján) gi mås yahåyaya gi kadenan Marianas ya guiya mås dångkolu entre todu i isla yan úniku minantietieni ni Estados Unidos desde 1898 na sakkan. Mafa'nana'an i isla "Tollai Amerika asta guatu Asia" sa' put i minåolek pusisión-ña gi yeogråfiku yan ekonomia. Ma tatáncho' este na isla kåsi 9700 (nuebi mit siete sientos) kilumetro gi ge'lichan San Francisco, 6000 (sais mit) kilumetro ge'lichan låo sumanhaya patte gi ya Honolulu, 2400 (dos mit kuatro sientos) kilumetro gi hayan i kattan Tokio, 3400 (tres mit kuatro sientos) kilumetro kattan sanhayan Hong Kong yan 2400 (dos mit kuatro sientos) kilumetro gi kattan Manila.
550 (kinientos sinkuenta) kuadrao kilumetro mineddong-ña Guåhan ya kåsi 50 (sinkuenta) kilumetro anåkko'-ña yan sais asta kinse kilumetro finedda'-ña gi talo'. Pinetma ni botkanu i sanhaya na patte ya i attura-ña kåsi 400 (kuatro sientos) metro linekka'-ña. Finetma i talo' yan sankattan na patten i isla ni acho' afok ya i kantít-ña siha pumoddong papa' esta i kanton unai.
Manestaba esta i manChamorru gi islan Guåhan antes di manhalom i Españót gi 1600 na siklo despues di finatton Fetnando Magallanes. Annok gi manatatte na infotmasión na kasse siña' mås di tres mit kinientos maloffan na tiempo na manggaige i manChamorru gi kadenan Mariånas låo ti ma tungo' amanu na gaige i hale'-ñiha pat tinituhon-ñiha este na rasa.
(Angleščina)
Zgodovina Guama se začne z zgodnjim prihodom Avstronezijcev okoli leta 2000 pr. n. št. Ameriška vladavina otoka se je začela s špansko-ameriško vojno leta 1898. Zgodovina kolonializma Guama je najdaljša med pacifiškimi otoki.
Posodobljeno dne
Razumevanje, kako razvijalci zbirajo in razkrivajo vaše podatke, je prvi korak do varnosti. Varovanje podatkov in zagotavljanje varnosti podatkov se morda razlikujeta glede na vašo uporabo, območje in starost. Razvijalec je zagotovil te podatke in jih bo sčasoma morda posodobil.
Ta aplikacija lahko deli te vrste podatkov z drugimi ponudniki.
Podatki o aplikacijah in delovanje aplikacij in ID naprave ali drugi ID-ji
Ta aplikacija lahko zbira te vrste podatkov.
Podatki o aplikacijah in delovanje aplikacij in ID naprave ali drugi ID-ji
Podatki so šifrirani med prenosom
Podatkov ni mogoče izbrisati
