Poznavanje molitve
»Hlapčevstvo«, namen ustvarjanja, ste se kdaj drugim zahvaljevali za dobroto, pomoč in prijateljstvo? Seveda ja. Zakaj? Kajti človeški razum in vest velevata hvaležnost za dobro in dobrohotnost in hvaležnost za ljubezen in dobroto drugih. Zato blagoslov nalaga hvaležnost na človekova ramena, razumevanje, inteligenca in vest pa so glavni dejavniki človekove hvaležnosti. Tudi če nam prijatelj pomaga pri učenju, nam posoja svoje knjige in zvezke, odgovarja na naša učna vprašanja, nas usmerja, nam pomaga nadoknaditi zaostanke, nam zagotavlja sredstva za učenje in rešuje naše težave. In... v vse te primere, se imamo za njegove dolžnike in se mu skušamo nekako oddolžiti in zahvaliti za njegova dobra dela. Brez dvoma nam je Bog dal najvišje in najboljše blagoslove: dal nam je modrost, dušo, voljo, misel in talent, poslal nam je vodnike za našo srečo na življenjski poti, naš obstoj in življenje sta v njegovih rokah. Vse, kar imamo, je od našega Stvarnika. On je stvarnik, mi pa smo njegovi služabniki in bitja. On je ubog in sposoben, mi smo ubogi, šibki, omejeni in nepomembni služabniki. Če preučimo lekcijo in se naučimo znanja, je to v senci njegove milosti in prijaznosti, ki nam je dala moč za pridobivanje znanja in sposobnost razumevanja. Če zadihamo in nadaljujemo svoje življenje, je to zaradi ugodnosti, ki nam jih je zagotovil dobri, ljubeči, lepi in popolni Bog. Kaj se pričakuje od "potrebnega služabnika" razen čaščenja? Kaj je pričakovati od »šibkega bitja«, razen molitve, pozornosti, pokornosti in izražanja hlapčevstva, majhnosti in potrebe pred pragom tega plemenitega stvarnika? Kaj lahko pričakujemo od osebe, ki ima koristi od vseh vrst odprtih in skritih Božjih blagoslovov, razen zahvale lastniku blagoslovov, ki je Bog? Smo modri in vestni, poznamo resnico in smo hvaležni, smo služabniki in v stiski, in če pred svojim stvarnikom, sklonimo glave in "častimo" in rečemo "molitev" in prosimo za "potrebo" in rečemo "skrivnost", je zato, ker, Razkrijmo in izrazimo "njegovo božanstvo" in "naše služenje". Če ne častimo, smo se oddaljili od glavnega namena stvarstva. Ker je popolnost našega stvarstva čaščenje Boga, ki pravi: "In nisem ustvaril džinov in ljudi razen Liabduna" (1) Nisem ustvaril džinov in ljudi, razen da služijo meni. In v drugem verzu je rekel: "In častite me, to je ravna pot" (2) častite me, to je ravna pot. Če torej ne služimo Bogu in ne ubogamo njegovega ukaza ter ne sledimo njegovi nebeški in večni veri, smo pokazali nehvaležnost, smo daleč od njegovega usmiljenja in smo pokazali, da zanemarjamo namen življenja in spoznanje lastnik blagoslovov. Kdor ne služi Bogu, pade v satanovo past in past hudičev, tiranov in protibožjih sil. Božje služabništvo naredi človeka tako drago, da ga osvobodi suženjstva mogočnih sil. 1) Sura Dhariyat, verz 56. 2) Sura Yas, verz 61.
Posodobljeno dne
25. jul. 2024