Zavrnitev odgovornosti: Ta aplikacija ni povezana z nobenim vladnim subjektom ali ga zastopa. Je zasebna platforma, razvita za izobraževalne namene. Noben državni organ ne podpira ali sankcionira nobenih informacij ali storitev, ki jih nudi ta aplikacija. Vir vsebine: https://lddashboard.legislative.gov.in/actsofparliamentfromtheyear/code-criminal-procedure-act-1973
Zakonik o kazenskem postopku (CrPC) je glavna zakonodaja o postopku za uporabo materialnega kazenskega prava v Indiji. Uzakonjen je bil leta 1973 in je začel veljati 1. aprila 1974.[2] Zagotavlja mehanizem za preiskovanje kaznivih dejanj, prijetje osumljenih storilcev kaznivih dejanj, zbiranje dokazov, ugotavljanje krivde ali nedolžnosti obtožene osebe in določanje kazni za krivce. Poleg tega se ukvarja tudi z motnjami javnega reda, preprečevanjem prekrškov in preživljanjem žene, otroka in staršev.
Trenutno zakon vsebuje 484 oddelkov, 2 seznama in 56 obrazcev. Oddelki so razdeljeni na 37 poglavij.
Zgodovina
V srednjeveški Indiji je po osvajanju s strani muslimanov prevladalo mohamedansko kazensko pravo. Britanski vladarji so leta 1773 sprejeli regulativni akt, po katerem je bilo ustanovljeno vrhovno sodišče v Kalkuti in kasneje v Madrasu in Bombaju. Vrhovno sodišče naj bi uporabljalo britansko procesno pravo, ko je odločalo o primerih podložnikov krone. Po uporu leta 1857 je krona prevzela upravo v Indiji. Zakonik o kazenskem postopku iz leta 1861 je sprejel britanski parlament. Zakonik iz leta 1861 se je nadaljeval po osamosvojitvi in je bil spremenjen leta 1969. Dokončno je bil zamenjan leta 1972.
Uvrstitev kaznivih dejanj po zakoniku
Priznavna in nepriznana kazniva dejanja
Glavni članek: Spoznavni prekršek
Priznavna kazniva dejanja so tista kazniva dejanja, za katera sme policist privesti brez sodne odredbe v skladu s prvim seznamom zakonika. Za neznane primere lahko policist privede le po pooblastilu z odredbo. Nepriznana kazniva dejanja so na splošno relativno manj huda kazniva dejanja kot pripoznana. Prepoznavna kazniva dejanja, prijavljena v skladu z razdelkom 154 Cr.P.C, medtem ko neprepoznavna kazniva dejanja, prijavljena v skladu z razdelkom 155 Cr.P.C. Za neprepoznavna kazniva dejanja je sodnik pooblaščen za obravnavo v skladu z oddelkom 190 Cr.P.C. Po členu 156(3) Cr.P.C je sodnik za prekrške pristojen, da naroči policiji, da registrira primer, ga razišče in predloži prijavo/poročilo v preklic. (2003 P.Cr.L.J.1282)
Zadeva za pozive in zadolžitev
V skladu z oddelkom 204 zakonika mora sodnik, ki je seznanjen s kaznivim dejanjem, izdati vabilo za navzočnost obtoženca, če gre za primer s pozivom. Če se zdi, da gre za tiralico, lahko izda nalog ali poziv, kot se mu zdi primerno. Razdelek 2(w) kodeksa opredeljuje zadevo s pozivi kot zadevo, ki se nanaša na kaznivo dejanje, in ne kot primer naloga. Oddelek 2(x) zakonika opredeljuje nalog za kazen kot zadevo, ki se nanaša na kaznivo dejanje, za katero je zagrožena smrtna kazen, doživljenjska zaporna kazen ali zaporna kazen za več kot dve leti.
Posodobljeno dne
13. okt. 2025